August 29, 2011

Diagnostično poročilo (Lulik, 2011)

Povzetek
Namen diagnostičega poročila je poglobljeno spoznavanje osebnostnih vprašalnikov ter njihovo analiziranje in vrednotenje. Na podlagi vrednotenih vprašalnikov rezultate ustrezno interpretiramo. Področja, ki jih bomo ocenjevali so zadovoljstvo z življenjem, pozitivna in negativna emocionalnost, psihično zdravje in zadovoljstvo, samopodoba ter samospoštovanje. Za vrednotenje le-teh smo uporabili sledeče vprašalnike: SWLS, PANAS, PWBS, SDQ III ter SLCS-R.
Ključne besede: Vprašalnik, SWLS, PANAS, PWBS, SDQ III, SLCS-R, vrednotenje.

Metoda

Preizkušanec:

Udeleženka je ženskega spola in ima 21 let.

Pripomočki:

Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS (Satisfaction With Life Scale, Diener in dr. 1985)
Namen lestvice je merjenje posameznikove globalne ocene kvalitete njegovega življenja glede na osebne kriterije (trajno občutje, da je življenje bilo in da je dobro, da je sedanji čas življenja ali celo življenje v celoti polno, smiselno in prijetno). Vsebinsko je sestavljena iz pet postavk. Ocenjevalna lestvica je od 1 (sploh ne drži) do 7 (popolnoma drži). Vrednoti se tako, da se seštejete odgovore vseh petih postavk.
Skupni skor razdelimo v naslednje kategorije:
-          5-9  posameznik je skrajno nezadovoljen z življenjem
-          10-14  zelo nezadovoljen z življenjem
-          15-19  rahlo nezadovoljen z življenjem
-          20  nevtralno, ko posameznik ni niti zadovoljen niti nezadovoljen
-          21-25 nekoliko zadovoljen z življenjem
-          26-30 zelo zadovoljen z življenjem
-          31-35 posameznik je skrajno zadovoljen s svojim življenjem
Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS (The Positive and Negative Affect Schedule, Watson, Clark & Tellegan, 1988)
Vprašalnik sestavlja 20 različnih čustvenih stanj in razpoloženj, ki se pojavljajo v življenju. Preizkušancec na 5-stopenjski lestvici (1-zelo redko, 5-zelo pogosto) ocenjuje kako pogosto je pri njem izraženo posamezno stanje ali razpoloženje. Lestvica pozitivne emocionalnosti je sestavljena iz 10 postavk in meri stopnjo občutkov entuziastičnosti, aktivnosti, budnosti… Lestvica negativne emocionalnosti vključuje 10 različnih negativnih čustvenih stanj, vključno s sovraštvom, zaničevanjem, gnusom, občutki krivde, strahom in nervoznostjo. Kot rezultat dobimo dve skupni, in sicer skor pozitivnega afekta in skupni skor negativnega afekta. Višji kot je skor, pogosteje posameznik doživlja ta čustvena stanja.
Lestvica psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS (Psychological Well-Being Scales, Ryff, 1989)
Namen lestvice je merjenje posameznikove ocene sebe in svojega življenja na različnih področjih funkcioniranja. Vsebuje 6 lestvic po 14 postavk, in sicer sprejemanje sebe, smisel življenja, avtonomnost, pozitivni medosebni odnosi, osebnostna rast ter obvladovanje okolja. Ocenjevalna lestvica je  od 1 (sploh se ne strinjam) do 6 (popolnoma se strinjam).
Vprašalnik samopodobe SDQ III (Self Description Questionnire III, Marsh, 1992; Marsh in O Neill, 1984)
Temelji na predpostavki, da je samopodoba strukturirana, večdimenzionalna ter hiearhično urejena. Področja posameznikove samopodobe z zorenjem postajajo vse številčnejša. Namenjen poznemu mladostništvu in zgodnji odraslosti. Vsebuje 136 postavk oziroma 13 vidikov samopodobe. Posamezna lestvica ima 10-12 postavk ter možnost obratnega točkovanja. Ocenjevanje poteka na 8-stopenjski lestvici. Visoko število točk na posamezni lestvici pomeni visoka izraženost samopodobe na tem področju.
Vprašalnik samospoštovanja SLCS-R (Self-Liking/Competence Scale)
Vprašalnik meri dve dimenziji splošnega faktorja samospoštovanja, in sicer občutek kompetentnosti in samougajanje. Ocenjevalna lestvica je od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). Vsebuje 16 postavk, in sicer 8 za vsako dimenzijo.

Postopek:

Vprašalnike je udeleženka izpolnjevala na vajah iz predmeta Osebnost. Podatke je obdelala tako, da je najprej seštela svoje točke na vseh vprašalnikih oziroma lestvicah glede na podan kriterij vrednotenja točk. Temu je sledila pretvorba vrednosti točk v z-vrednosti.

Rezultati

Tabela 1
Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS (Satisfaction With Life Scale, Diener in dr. 1985)
M
SD
Rezultat
z-vrednost
Zadovoljstvo
24,70
4,87
26
0,27
Iz tabele 1 je razvidno, da je rezultat udeleženke le nekoliko višji od normativnega povprečja (z=0,27).
Tabela 2
Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS (The Positive and Negative Affect Schedule, Watson, Clark & Tellegan, 1988)
M
SD
Rezultat
z-vrednost
PA
35,10
6,20
41
0,95
NA
25,65
6,12
27
0,22
Iz tabele 2 je razvidno, da je dosegla udeleženka višji rezultat tako na področju pozitivne (41) kot tudi na področju negativne emocionalnosti (27).
Tabela 3
Lestvica psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS (Psychological Well-Being Scales, Ryff, 1989)
M
SD
Rezultat
z-vrednost
Avtonomnost
58,2
10,2
76
1,65
Obvladovanje okolja
58,2
8,3
59
0,96
Osebnostna rast
66,8
8,1
79
1,51
Smisel v življenju
65,2
9,2
62
-0,35
Sprejemanje sebe
65,2
10,6
72
0,64
Medosebni odnosi
66,9
9,5
73
0,64
Iz tabele 3 je razvidno, da je udeleženka dosegla za več kot eno standardno deviacijo višje rezultate pri avtonomnosti (z=1,65) in pri osebnostni rasti (z=1,51). Nekoliko nižje od ene standardne deviacije je dosegla pri obvladovanju okolja (z=0,96), pri sprejemanju sebe in medosebnih odnosih pa enako vrednost (z=0,64). Pri smislu v življenju (-0,35) pa se nahaja nekoliko pod povprečjem.
Tabela 4
Vprašalnik samopodobe SDQ III (Self Description Questionnire III, Marsh, 1992; Marsh in O Neill, 1984)
M
SD
Rezultat
z-vrednost
Splošna samopodoba
50,6
9,6
93
4,42
Akademska samopodoba
43,4
7,8
74
3,92
Matematične sposobnosti
37,6
12,1
53
1,27
Verbalne sposobnosti
45,0
7,4
57
1,62
Telesne sposobnosti
43,2
12,0
40
-0,27
Čustvena stabilnost
42,3
8,3
47
0,57
Ustvarjalnost
41,0
7,2
66
3,47
Zunanji videz
40,7
9,7
69
2,92
Odnosi – isti spol
45,9
7,1
75
4,10
Odnosi – nasprotni spol
42,2
10,4
66
2,29
Odnosi – starši
44,6
8,7
42
-0,30
Religija, duhovnost
38,2
13,4
51
0,95
Iskrenost
49,2
6,3
61
1,87
Iz tabele 4 je razvidno, da ima udeleženka izredno visoko izraženo samopodobo predvsem na področjih splošne samopodobe (z=4,42), medosebnih odnosih z istim spolom (z=4,10), akademske samopodobe (z=3,92) ter na področju ustvarjalnosti (z=3,47). Pri odnosih s starši (z=-0,30) in telesnih sposobnostih (z=-0,27) pa se nahaja pod normativnim povprečjem.
Tabela 5
Vprašalnik samospoštovanja SLCS-R (Self-Liking/Competence Scale)
M
SD
Rezultat
z-vrednost
Samougajanje
27,5
7,2
40
1,74
Kompetentnost
24,0
5,1
35
2,16
Iz tabele 5 je razvidno, da je udeleženka dosegla vrednosti nad normativnim povprečjem, in sicer je dosegla višje pri kompetentnosti (z=2,16).

Interpretacija

Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS

Rezultat udeleženke je le za malenkost višji od normativnega povprečja (z=0,27). Po kriteriju lestvice zadovoljstva z življenjem je dosegla rezultat 26, kar pomeni, da je zelo zadovoljna s svojim življenjem. Raziskave so pokazale, da se zadovoljstvo z življenjem nanaša na proces presoje v katerem posameznik oceni kakovost svojega življenja na podlagi svojega kriterija zadovoljstva (Shin & Johnson, 1978, po Pavot, W. Diener, E., 1993). Vsak posameznik zaznava življenje po svojem določenem standardu in če pogoji življenja ustrezajo njegovemu standardu, potem bo le-ta poročal o višjem zadovoljstvu. Posledično je zadovoljstvo zavestna kognitivna presoja posameznika o življenju, v katerem so merila presoje prepuščena njemu samemu. Torej lahko sklepam, da ima udeleženka dobro postavljene svoje kriterije zadovoljstva, ki ustrezajo njenemu življenju in je posledično s svojim življenjem zadovoljna. Udeleženka meni, da ji gre študij odlično, da študira predvsem to, kar ji je všeč, da ima dobre prijatelje, dober avto, svojo črno mačko, ki jo osrečuje…

Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS

Udeleženka je dosegla nekoliko višji rezultat na področju pozitivne emocionalnosti (41), in sicer za skoraj eno standardno deviacijo višje od normativnega povprečja (z=0,95), medtem ko je na področju negativne emocionalnosti (27) dosegala povprečno vrednost. Lastnosti PA v grobem ustrezata prevladujočem osebnostnem faktorju ekstravertnosti, medtem ko NA ustreza faktorju nevroticizma (Tellegen, 1985; Watson & Clark, 1984, po Watson, D., Clark, L. A., Tellegen, A., 1988). Lucas in sodelavci (2000) so pokazali, da se pozitivna emocionalnost povezuje z veliko vidiki ekstravertnosti in socialnosti. Za odprtost za izkušnje pa je bilo dokazano, da ima pozitivno povezavo z obema PA in NA (Costa & McCrae, 1984;Headey & Wearing, 1989McCrae & Costa, 1991, po Schmutte, P. S., Ryff, C. D., 1997). Udeleženka je pri ocenjevanju svoje čustvene inteligentnosti dosegla visoko raven ekstravertnosti in nevroticizma. Torej bi lahko povezala njene rezultete vprašalnika pozitivne in negativne emocionalnosti z njenimi prevladujočimi lastnostmi osebnostnih dimenzij. Udeleženka je zelo družabna, entuziastična, zgovorna ter se težje sprosti, ima visoko raven aksioznosti v stresnih situacijah. Je pa tudi zelo iznajdljiva, radovedna ter rada si pridobiva nove izkušnje kot naprimer to, da je odšla za eno študisko leto na izmenjavo.

Lestvica psihičnega zdravja in zadovoljstva PWBS

Udeleženka je dosegla za več kot eno standardno deviacijo višje rezultate pri avtonomnosti (z=1,65) in osebnostni rasti (z=1,51), kar nakazuje, da sta ti dve dimenziji pri njej bolj izraženi. Nekoliko nižji rezultat od ene standardne deviacije je dosegla pri obvladovanju okolja (z=0,96), pri sprejemanju sebe in medosebnih odnosih pa enako vrednost (z=0,64), kar pomeni, da so te dimezije le nekoliko nadpovprečno izražene. Pri smislu v življenju (z=-0,35) pa se nahaja nekoliko pod povprečjem, kar nam pove, da je ta dimenzija pri njej manj izražena. Raziskava (Schmutte, 1997) je pokazala močno povezanost med Teorijo velikih pet faktorjev osebnosti in šestimi dimenzijami psihičnega blagostanja. Ugotovili so, da ekstravertnost in nevroticizem močno in dosledno napovedujejo več vidikov psihičnega blagostanja. Sprejemanje sebe, obvladovanje okolja ter smisel v življenju so bili v povezavi ekstravertnostjo in vestnostjo. Osebnostna rast, medosebni odnosi ter avtonomija pa so se skladale s hipotezo, ki pravi, da so te dimenzije odvisne od časa, dokler se jih ne doseže. Osebnostna rast je bila povezana z ekstravertnostjo in odprtostjo za izkušnje. Udeleženka je imela pri sprejemanju sebe ter obvladovanju okolja nekoliko nadpovprečno izražene rezultate, kar bi lahko povezala z dimenzijo ekstravertnosti, medtem ko bi smisel življenja povezala z stopnjo nevroticizma. Glede osebnostne rasti, avtonomije in medosebnih odnosov pa bi izpostavila to, da je udeleženka že veliko preživela v svojem življenju in ima veliko izkušenj iz različnih področij, zato ima te dimenzije že dosežene. Predvsem pri osebnosti rasti bi izpostavila, da je udeleženka že veliko prepotovala sama po Evropi ter zaradi njene zgovornosti spoznala tudi veliko novih ljudi in pridobila veliko novih izkušenj.
Tukaj lahko izpostavim povezavo s PANAS vprašalnikom, saj oba vprašalnika izpostavljata pri udeleženki njeno dimenzijo ekstravertnosti, raven nevroticizma ter odprtosti za izkušnje. Ker je ekstraverten tip osebnosti je dosegla na teh dveh vprašalnikih višje rezultate in posledično bolj pozitivno emocionalnost ter večjo izraženost zadovoljstva v življenju.

Vprašalnik samopodobe SDQ III

Udeleženka je izredno visoko izraženost samopodobe dosegla predvsem na področjih splošne samopodobe (z=4,42), medosebnih odnosih z istim spolom (z=4,10), akademske samopodobe (z=3,92) ter na področju ustvarjalnosti (z=3,47). Nad normativnim povprečjem se kažejo rezultati tudi na področjih zunanjega videza (z=2,92), medosebnih odnosih z nasprotnim spolom (z=2,29), verbalnih (z=1,62) in matematičnih (z=1,27) sposobnostih ter pri iskrenosti (z=1,87), kar kaže še vedno na visoko izraženost. Nekoliko bližje povprečju je dosegla vrednosti pri emocionalni stabilnosti (z=0,57) in duhovnosti oziroma religiji (z=0,30), kar prikazuje neenako povprečno izražanje. Pri odnosih s starši (z=-0,30) in telesnih sposobnostih (z=-0,27) pa se nahaja pod normativnim povprečjem, kar pomeni da je pri udeleženki malo izraženo. Kompleksna osebnost ima veliko vidikov, ki se ne prekrivajo med seboj glede na vsebino (Linville, 1987, po Avsec, A., 2010). Za vsako vlogo, ki jo imajo v življenju, za vsak cilj, za vsako aktivnost, v kateri so udeleženi, imajo ločeno eksistenco v samopodobi. Avtorica ugotavlja, da je prednost večje kompleksnosti samopodobe v tem, da vpliv določenega negativnega dogodka ne seže preko meje tistega področja na vsa ostala področja samopodobe. Visoka kompleksnost samopodobe naj bi zmanjševala vplive tako pozitivnih kot negativnih dogodkov na celostno vrednotenje samega sebe. Nekatere raziskave kažejo, da lahko kompleksna struktura ščiti posameznika pred čustvenimi motnjami, ali v jeziku socialne psihologije, da več ko ima posameznik identitet, boljše je njegovo duševno zdravje, vendar le v primeru, če so te identitete uspešno integrirane med seboj (Markus in Wurf, 1987). Udeleženka je s pomočjo vprašalnika zabeležila veliko vidikov njene samopodobe. Na vrhu sestoji splošna samopodoba, ki je pri udeleženki izredno visoka. Hierarhično pa imamo potem še poddimezije, v katere spadajo vse preostale. Udeleženko sem uvrstila v Linville-jevo teorijo ravno zato, ker tudi če ima na področju odnosov s starši in telesnih sposobnostih nekoliko nižjo samopodobo, ima splošno samopodobo še zmeraj izredno visoko. So določena področja v katerih je udeleženka izredno dobra kot so študij, poglobljeni pogovori s prijatelji, ustvarjalno pisanje itd.  in v katerih ni izredno dobra, kot telesna vadba, organiziranje časa, pravočasnost na sestanke: Vendar pa je njena splošna samopodoba še zmeraj visoka.

Vprašalnik samospoštovanja SLCS-R

Udeleženka je dosegla obe vrednosti nad normativnim povprečjem, kar nakazuje, da povprečno zelo izraža to lastnost. Za posameznike z visokim samospoštovanjem se predvideva, da imajo bolj pozitivne osebnostne lastnosti, so bolj prepričani o svojih sposobnostih in dejanjih, imajo pozitivna pričakovanja, so boljši pri izvedbi nalog in vlog… Posamezniki z visokim samospoštavanjem doživljajo višje subjektivno blagostanje, so na splošno bolj zadovoljni z življenjem, bolj optimistični, srečni, doživljajo več pozitivnih emocij (Baumeister, Campbell, Kreuger, Vohs in 2003; Lyons in Chamberlain, 1994 po Avsec, A., 2010). Raziskovalce je zanimala tudi povezanost samospoštovanja s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi. V večini raziskav je samospoštovanje najmočneje povezano z nevroticizmom. Ker nevroticizem odraža nagnjenost k doživljanju negativnih emocij in nezadovoljstva (Watson, Wiese, Vaidya in Tellegen, 1999), ni presenetljivo, da so korelacije med samospoštovanjem in nevroticizmom večinoma večje od 0,50 (Watson, Suls in Haig, 2002). Precej manj pa so avtorji proučevali povezanost samospoštovanja z ostalimi faktorji velikih pet. Splošno samospoštovanje je pomembno povezano z ekstravertnostjo, vendar pa so korelacije nekoliko nižje kot pri nevroticizmu, še nižje pa z vestnostjo, sprejemljivostjo in odprtostjo (Watson idr., 2002). Udeleženka ima visoko samospoštovanje, vendar pa ima tudi nekoliko nad povprečjem izražen nevroticizem. To bi lahko razložila z dejstvom, da ima udeleženka le težave s sproščenostjo in napetostjo v stresnih situacijah, ne doživlja pa pretežno negativnih emocij in nezadovoljstva. Rezultati udeleženke se skladajo tudi z raziskavo o povezanosti samospoštovanja in ekstraverznostjo, saj je pri njej bolj izražena kot drugi faktorji velikih pet. Udeleženka ima nasplošno v vsakdanjem življenju visoko samospoštovanje, saj verjame v svoje sposobnosti, postavlja si cilje za prihodnost, za katere ve, da jih bo dosegla. Ve, da ima podporo svojih bližnjih in svojih prijateljev, vendar pa je tudi prepričana, da če bo kdaj sama, se bo znašla po najboljših močeh.
Tukaj se samopodoba in samospoštovaje povezujeta, saj ima udeleženka visoke rezultate na obeh vprašalnikih. Pri obeh je velik poudarek na njeni ekstravertnosti, odprtosti, družabnosti ter samoučinkovitosti. Kot sem že omenila ima udeleženka pri obeh vprašalnikih pozitiven odnos do sebe, se ceni, je zadovoljna sama s seboj in tudi če ji kakšna stvar spodleti, je prepričana, da jo bo rešila najbolj optimalno možno.
Udeleženka je pri večini vprašalnikov dosegla nadpovprečne rezulatate. Je zelo zadovoljna s svojim življenjem, saj ve, kaj želi doseči v življenju in tudi stremi k temu, kako bi dosegla svoje cilje. Rezultati so bili skladni z raziskavo, saj ima udeleženka dobro postavljen kriterij zadovoljstva v svojem življenju in posledično višjo stopnjo zadovoljstva v vsakdanjem življenju. Pri pozitivni emocionalnosti je dosegla višje vrednosti kot pri negativni emocionalnosti. Ti dimenziji sta po raziskavah povezani s ekstavertnostjo, nevroticizmom ter odprtostjo za izkušnje. Te dimenzije pa so bile pri analizi velikih pet fakrtojev osebnosti pri udeleženki najbolj izražene, kar je skladno z zgoraj navedeno raziskavo. Pri lestvici psihičnega zdravja in zadovoljstva je udeleženka dosegla visoke rezultate. Pri raziskavah so ugotovili, da se dimenzija osebnostne rasti pozitivno povezuje s ekstravertnostjo in odprtostjo za izkušnje. Ugotovili so tudi, da ekstravertnost in nevroticizem dosledno napovedujeta več vidikov psihičnega blagostanja, kar se sklada z rezultati udeleženke. Udeleženka je na področju samopodobe dosegla visoke rezultate. Na vrhu stoji njena splošna samopodoba, ki je, sledeč po rezultatih, izredno visoka. Visoke rezultate je dosegla tudi na področju akademske samopodobe, ustvarjanosti, v medosebnih odnosih. Nekatere vidike svoje samopodobe je ocenila kot manj izražene, pa vendar celostno pogledano ima visoko izraženo pozitivno samopodobo. Udeleženka po rezultatih izraža visoko samospoštovanje. Ima nekoliko nad povprečjem izražen nevroticizem, kar se povezuje z ugotovitvami raziskav, da je samospoštovanje povezano z nevroticizmom. Raziskave kažejo tudi, da se samospoštovanje pozitivno povezuje z dimnezijo ekstravertnosti, katera je pri udeleženki zelo izražena.

Viri

Avsec, A. (2010). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Lamovec, T. (1994). Psihodiagnostika osebnost 2. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Lucas, R. E., Diener, E., Eunkook, M. S., Shao, L., Grob, A. (2000). Cross-cultural evidence for the fundamental features od extraversion. Journal of personality and social psychology , 452-468.
Lyubomirsky S., King, L., Diener, E. (2005). The benefits of Frequent Positive Affect: Does happiness lead to success? Psychological Bulletin , 803-855.
Pavot, W. Diener, E. (1993). Review of the satisfaction with life scale.Psychological Assessment , 164-172.
Schmutte, P. S., Ryff, C. D. (1997). Personality and well-being: Reexamining methods and meanings. Journal of personality and social psychology , 549-559.
Steel, P. Schmidt, J., Shultz, J. (2008). Refining the relationship between personality and subljective well-being. Psychological bulletin , 138-161.
Watson, D., Clark, L.A., Tellegen, A. (1988). Development and validatin of brief measures od positive and negative affect: The PANAS Scales. Journal of personality and social psychology , 1063-1070.



Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

1 comments :

Petra said...

Hvala Nea!Zelo zanimiv blog, in sem se našla v veliko temah!Good luck!;)

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...