August 29, 2011

The Mozart Effect: Arousal, Preference, and Spatial Performance - Recenzija članka


Mozartov efekt ne pomeni, da glasba poveča splošno inteligentnost človeka, temveč da začasno poveča inteligentnost prostorskih zmožnosti. Članek o Mozartovem efektu opisuje raziskavo, ki so jo avtorji naredili kot ponovitev prvotnega eksperimenta o Mozartovem efektu. Avtorji so v članku hoteli dokazati teorijo o Mozartovem efektu, in sicer z nevrološko povezavo med Mozartovo glasbo in možgani z glasbo, ki naj bi povečala vzburjenje že pred testiranjem prostorskih sposobnosti ter s preferenco za slušne dražljaje, ki vplivajo na uspešnost reševanja testa, in sicer s Stanford-Binetovim testom inteligentosti. Raziskava je pokazala, da poslušanje Mozartove glasbe poveča uspešnost na testih prostorskih zmožnosti in torej potrditev teorije o Mozartovem efektu. Ugotovili so, da fiziološko vzburjenje vpliva na uspešnost reševanja testa o prostorskih zmožnostih. V raziskavi pa niso zaznali signifikantne razlike glede na preferenco glasbe.

Strinjam se, da se z Mozartovo glasbo povečajo prostorske zmožnosti tako kot opisuje raziskava. Dokazano je, da so signifikantne razlike med rezultati testov prostorskih zmožnosti, če testiranci predhodno poslušajo glasbo ali če so izpostavljeni tišini. Sicer pa je pomembno poudariti, da vzburjenje pomembno vpliva pri reševanju testov prostorskih zmožnosti. V raziskavi so vzburjenje merili z vprašalnikom pred testom. Seveda bi bilo boljše, če bi vzburjenje merili z EEG-jem, vendar pa so razlike vseeno signifikantne. Zanimivo se mi je zdelo predvsem to, da če so bili kandidati fiziološko bolj vzburjeni so boljše reševali teste prostorskih sposobnosti neodvisno od tega ali so bili izpostavljeni tišini ali glasbi. Lahko bi rekli, da ima nekako Mozartov efekt enako učinkovitost kot visoko fiziološko vzburjenje.

Kritična sem predvsem do tega, da so pri ugotavljanju Mozartovega efekta glede na preferenco  izpostavili vprašanje le, če je Mozartova glasba kandidatom všeč. Menim, da bi za boljše rezultate potrebovali izboljšavo vprašalnika v katerem bi uporabili tudi drugo glasbo ne pa le Mozartove. Tisti, ki so ocenili Mozartovo glasbo kot depresivno so imeli tudi nižje rezultate na testi prostorskih sposobnosti. Torej če bi takšnim kandidatom posredovali drugačno obliko glasbe katero preferirajo, bi bili po vsej verjetnosti rezultati drugačni. Ker pa so bili izpostavljeni le Mozartovi glasbi ne glede na preferenco, rezultati ne kažejo signifikantnih razlik. Menim pa tudi, da bi bil lahko vzorec večji, saj je zajemal le 41 kandidatov (21 žensk, 20 moških) in bi bili tako rezultati veljavnejši ter bolj zanesljivi in bi jih lahko posplošili na celotno populacijo.

Najbolj všeč mi je bila misel v eni izmed raziskav, ki pravi, da preferenca skladbe vpliva tako, da poveča uspešnost na testu. In sicer so dvema skupinama dali za poslušati Mozarta in takratno uspešno skladbo skupine Acqa, za katero so menili, da je otrokom bolj pri srcu. Ugotovitve raziskave so pokazale, da so učenci dosegli boljše rezultate po poslušani skladbi, katera jim je bila bolj všeč. Torej lahko sklepam, da poslušanje svoje priljubljene glasbe zelo vpliva na reševanje prostorsko predstavljivih problemov.

Raziskava ima veliko uporabno vrednost predvsem v izobraževanju. Menim bi v osnovnih ter srednjih šolah morali uvesti Mozartovo glasbo med poukom matematike predvsem pri snovi geometrije v prostoru. To bi znatno povečalo uspešnost učencev na testih geometrije. S takšnim inovativnim učenjem bi učenci imeli boljši občutek lastne vrednosti, saj bi teste boljše opravili ter bi se pri tem še zabavali in spoznavali umetnost. Pri otrocih s posebnimi potrebami bi izboljšanje prostorske predstavljivosti s pomočjo Mozarta pripomoglo k boljši koncentraciji in boljšemu opravljanju vsakodnevnih delovnih nalog. Kot pedagoški psiholog pa bi lahko otrokom v šoli, ki imajo težave z matematiko svetoval poslušanje Mozartove klasične glasbe kot pomoč pri učenju.

Ključno sporočilo članka je, da kratkotrajna izpostavitev Mozartovi glasbi vpliva na izboljšanje prostorskih zmožnosti. To je raziskava tudi potrdila. Zmotno pa bilo pričakovati, da bi na drugačnem vzorcu dobili enake rezultate, če bi le-ti Mozarta zaznavali kot dolgočasnega ali pa staromodnega. Zraven tega pa je dobro upoštevati to, da lahko povečanje vzburjenja iz drugih vrst glasbe kot so punk ali metal povzroči pretirano vzburjenje in posledično ogrozi delovanje naših mentalnih funkcij za prostorske zmožnosti. Skratka poslušanje glasbe pozitivno vpliva na reševanje testa prostorskih zmožnosti, vendar moremo biti pazljivi pri izbiri skladbe, da v nas ne bo povzročila prevelikega vzburjenja, ki bi za naše delovanje lahko bilo škodljivo.

Literatura:
Jones, M. H., West, S. D., & Estell, D. B. (2006). The Mozart Effect: Arousal, Preference, and Spatial Performance. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts , 26-32.




Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

0 comments :

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...