August 29, 2011

Music and Psychology – Recenzija posnetkov


Glasba doseže in aktivira dele možganov, ki jih jezik kot pogovorno sredstvo ne. Ugotovili so, da se pri glasbi aktivirajo deli možganov, ki so odgovorni za ugodje, prijetnost. Raziskave so pokazale da se tako leva kot desna polovica možganov aktivira zato, da se prepozna ritem. Raziskali so Mozartov efekt pri katerem po poslušanju Mozartove sonate udeleženci bolje rešijo test prostorskih sposobnosti, kot pa tisti kateri so bili izpostavljeni tišini ali relaksacijski glasbi. Raziskovali so tudi kako je osebnost povezana z preferenco za glasbo in ugotovili številke skupne značilnosti, ki povezujejo ljudi, ki poslušajo enako zvrst glasbe. Ugotovili so pa predvsem to, da je za glasbenike značilna dimenzija introvertnosti. To so podprle predpostavke, da je introvertni tip bolj dovzeten za dolgotrajno vadbo in da je bolj osredotočen od ekstravertnih. Avtor posnetka razlaga tudi, da sta ples in glasba tesno povezana kar nakazuje to, da se ob glasbi v možganih aktivira predel za motoriko.
Na posnetku mi je bil najbolj prispevek o tem kako sta osebnost in preferenca za glasbo povezana med seboj. V raziskavi, ki jo je opravil angleški psiholog v zvezi z socialno in aplikativno psihologijo glasbe, je ugotovil, da ljudje, ki pripadajo v določeno skupino, ki preferira določeno zvrst glasbe, imajo skupne osebnostne lastnosti. To bi lahko razložilo domnevo, da imajo ljudje tendenco se družiti z ljudmi, ki imajo enako preferenco glede glasbe kot oni sami. Torej imajo skupne osebnostne lastnosti, poslušajo enako zvrst glasbe ter v socialnem kontekstu hodijo v bare, pube in koncerte na katerih poslušajo glasbo, katera je vsem skupna.
Kritična sem do trditve, da je večina glasbenikov introvertnih tipov osebnosti. To trditev so podprli z predpostavkami, da introvertni ljudje lahko več ur vadijo in so zelo osredotočeni na svoje delo. Ne strinjam se, da ekstravertni ljudje kot sem tudi jaz niso zmožni postati dobri glasbeniki. Menim, da ekstravetni tip osebnosti ima enake potenciale za postati dober glasbenih, saj ima veliko idej in volje ter energije za ustvarjanje dobre glasbe. Da le zaradi tega, ker ne more biti koncentriran na določeno zadevo več ur skupaj še ne pomeni, da ni zmožen bit uspešen.
Najbolj me je pritegnila misel, da sta ples in glasba povezani. Raziskava, ki so jo opravili, je pokazala, da tudi, ko ljudje ležijo in se ne smejo premikati ob poslušanju glasbe, se v možganih aktivira center za motoriko. Kar pomeni, da medtem ko poslušamo glasbo je naravno, da se gibljemo po ritmu glasbe. Torej, ko nekdo reče, da ne zna plesati pomeni, da laže. Vsak človek nosi v sebi dar za ples, saj glasba v nas aktivira motorični del možganov in poledično gibanje po glasbi.
Menim, da je glasbena terapija lahko zelo koristna za posameznika, ki ima težave in mu klasična psihoterapija ne pomaga. V posnetku opisujejo primer dekleta, ki je imela veliko težav in ji klasična psihoterapija ni pomagala. Imela je vedno več simptomov in težav, zato ji je njen psiholog svetoval glasbeno terapijo. Znala je igrati nekaj akordov na kitaro in peti nekaj enostavnih pesmi. Na začetku je imela težave, saj je hotela, da vse poteka v popolnosti brez napak. Psiholog je pri njej uvedel glasbeno terapijo s svobodo izražanja in improvizacijo. Tako se je dekle otreslo občutka, da se od nje pričakuje da more vedno biti popolna in da si lahko dovoli tudi napake pri ustvarjanju glasbe in življenju nasploh. S tem je pridobila bolj stabilno emocionalnost in boljši občutek lastne vrednosti. Glasbena terapija pomaga doseči ljudi, ki so čustveno bolj oddaljeni, saj glasba vpliva na vsakega posameznika in lahko ti pomaga izraziti, kar se včasih z samimi besedami ne da.
Ključno sporočilo posnetkov je, da ima glasba izredno velik pomen v našem življenju. Ima zelo dolgo zgodovino in raziskave kažejo, da je prisotna tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Glasbena terapija je lahko zelo učinkovita, saj se ljudje s pomočjo glasbe lahko izrazijo in predvsem pa naučijo, da je pomembno ustvarjati, se dobro počutiti in uživati v dobri glasbi in seveda plesu.
Viri
DelGardo, K. (2009). Music and Psychology. Pridobljeno 14.3.2011, izhttp://www.youtube.com/watch?v=OK5hrnK_kDA inhttp://www.youtube.com/watch?v=3iXUy1GOmEQ
Levitin, D. (2008). Excerpt from his talk: The world in six songs. Library of congress. Pridobljeno 14.3.2011, iz http://www.youtube.com/watch?v=XyweM3CH-u0&feature=related


Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

0 comments :

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...