August 29, 2011

Music in sport and Exercise: An update on research and application

Spomladi 1999 je bil v reviji The sport Journal izdan članek z naslovom »Music in sport and exercise: Theory and practice.« Sledeči članek izhaja iz prvotnega članka in se navezuje predvsem na uporabo vidikov glasbe v športu in vadbi.

Pri veliki konkurenci, kjer se športniki pogosto med seboj ujemajo v sposobnostih, glasba lahko izzove majhen, a pomemben vpliv na zmogljivost (Karageorghis and Terry, 1997 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008). Glasba služi tudi kot idealen spremljevalev za usposabljanje oziroma vadbo. Znanstvene raziskave so pokazale 5 ključnih načinov, kako lahko glasba vpliva na pripravo ter uspešnost na tekmovanjih: disociacija, regulacija vzburjenja, sinhronizacija, pridobivanje gibalnih spretnosti ter doseganje toka.

Disociacija
Med vadbo glasba zoža pozornost ali pa preusmerja pozornost uma od občutkov utrujenosti. Ta tehnika kako se zamotiti, znana psihologom kot disociacija, znižuje dojemanje napora. Učinkovita disociacija lahko spodbuja pozitivno stanje razpoloženja, obračanja pozornosti stran od misli o fizioloških občutkih utrujenosti. Natančneje, pozitivne vidike razpoloženja, kot so moč in veselje, se povečajo, medtem ko se negativni vidiki, kot so napetost, depresija in jeza pa se omilijo (Bishop, Karageorghis, & Loizou, 2007 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008). Ta učinek deluje le za nizke in srednje intenzivnosti izvajanja vadbe. Pri visokih jakostih vadbe zaznavanje utrujenosti preglasi vpliv glasbe, saj procesom pozornosti prevladajo fiziološke povratne informacije, kot na primer dihanje in kopičenje laktata v krvi.
Raziskave kažejo, da so rezultati učinka disociacije v 10% zmanjšanje zaznanega napora pri teku z zmerno intenzivnostjo (Karageorghis & Terry, 1999; Nethery, 2002; Szmedra & Bacharach, 1998 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008). Čeprav glasba ne zmanjša percepcije naporov pri visoki intenzivnosti vadbe, pa le-ta izboljša izboljša izkušnjo same vadbe: omogoča naporne treninge videti, kot bolj zabavne ter oblikuje kako um interpretira simptome utrujenosti. Skratka pri visoki intenzivnosti vadbe glasba ne vpliva na to kaj športnik občuti, vendar ima precejšen vpliv na to, kako se športnik počuti.

Regulacija vzburjenja
Glasba spremeni čustveno in fiziološko vzburjenje in se zato uporablja pred tekmovanjem ali treningom kot stimulant ali kot sredstvo za pomiritev oziroma občutkov tesnobe (Bishop et al., 2007 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008). Glasba tako zagotavlja regulacijo vzburjenja, ki podpira optimalne miselne procese. Večina športnikov uporablja glasno, optimistično glasbo za zvišanje miselne učinkovitosti, bolj umirjena glasba pa lahko pripomore k znižanju miselne učinkovitosti. Fiziološki procesi se pozitivno odzivajo na ritmično glasbo, medtem ko ima umirjena glasba večji vpliv na čustva. Navidezno je hitro tempo bolj povezan z višjo stopnjo budnosti, kot počasen tempo.

Sinhronizacija
Raziskave dosledno kažejo na to, da je sinhronizacija glasbe z ponavljajočo se vadbo povezana s povečano stopnjo izvajanja vadbe. To velja za dejavnosti, kot so veslanje, kolesarjenje, tek na smučeh, ter tekmovanjih v teku. Glasbeni tempo lahko regulira gibanje in posledično podaljša delovanje. Sinhronizacija gibanja z glasbo omogoča športnikom tudi večjo učinkovitost v delovanju, spet s posledično večjo vzdržljivostjo. V nedavni raziskavi so preučili, da udeleženci, ki so med kolesarjenjem poslušali glasbo z določenim tempom, potrebovali 7% manj kisika, da so storili enako vadbo v primerjavi s udeleženci, ki niso poslušali glasbe med kolesarjenjem (Bacon, Myers, & Karageorghis, 2008 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008). Posledica je, da glasbeni tempo določa tempo vadbe in tako potencial, da športniki bolj učinkovito porabljajo svojo energijo.

Pridobivanje gibalnih spretnosti
Glasba lahko pozitivno vpliva na pridobivanje motoričnih sposobnosti. Glasba, ples in igra skupaj ustvarjata možnosti za raziskovanje različnih ravni gibanja in izboljšuje usklajevanje. Znanstvene raziskave so pokazale, da lahko z uporabo namensko izbrane glasbe pozitivno vpliva na slogovno gibanje v športu (Chen, 1985; Spilthoorn, 1986 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008), čeprav ni nobene novejše raziskave, ki bi temeljila na prvotnih ugotovitvah.
Obstajajo tri verjetne razlage za povečanje pridobivanja znanja in spretnosti skozi glasbo. Prvič, glasba uravnava oblike telesnega gibanja glede na ritem. Zato lahko glasba transportira telo z učinkovitimi gibalnimi vzorci, kar zagotavljaja očitno vizualno analogijo na zvok. Drugič, besedila izbrane glasbe lahko okrepi bistvene vidike športne tehnike. Tretjič, glasba naredi učno okolje bolj zabavno ter igralcem zviša raven motivacije za obvladovanje njihovih sposobnosti.

Zanos (Attainment of Flow)
Posledice ugotovitev študij o učinku glasbe na motivacijska stanja so, da glasba lahko pomaga pri zanosu, torej vrhunec notranje motivacije. Nedavne raziskave  v športu so pokazale, da glasba spodbuja pretok psihičnih stanj. Karageorghis in Deeth (2002 po Music in sport and Exercise: An update on research and application, 2008) sta preučevala učinke motivacijske glasbe na doseganje zanosa med preizkusom večstopenjskega fitnesa. Različne razsežnosti toka izkušenj so bile zastopane z dejavniki, ki so vključevali Flow State Scale (FSS) developed by Jackson and Marsh (1996). Flow state scale (po Tenenbaum, G., Fogarty, G., & Jackson, S., 1999) je sestavljena iz devetih faktorjev, in sicer ravnotežje tekomvaje – zmožnosti, spajanje akcija – zavedanje, jasnost ciljev, nedvoumnost povratne informacije, koncentracija na nalogo, smisel za nadzor, izguba samozavedanja, sprememba časa, autotelic experience (končno rezultat biti v toku, občutek nečesa zaradi dejanja samega brez pričakovanja prihodnje nagrade ali koristi). Ko so primerjali glasbeni učinek in učinek brez glasbe, so ugotovili, da motivacijska glasba privede do zvišanja več FSS faktorjev.

Za izbirni postopek glasbe raziskovalci predlagajo, da se ob različnih aktivnostih in treningih posluša glasbo in sicer zato, da bi špotrniki izkoristili moč zvoka. Izbrana glasba mora izpolnjevati naslednjih šest kriterijev: močan, energičen ritem, pozitivna besedila združena z gibanjem, ritmični vzorec se dobro ujema z vzorcem gibanja telesne dejavnosti, očarljiva melodija in harmonija (kombinacija not), povezana s športom, vadbo, zmago ali premagovanjem stiske ter glasbeni stil, ki je primeren za okus športnika in njegovo kulturno vzgojo. Skladbe morajo biti izbrane z različnimi tempi, da sovpadajo z nizko, srednjo in visoko intenzivnostjo treninga.

Torej vsaki od petih dejavnikov ključno lahko vpliva na športnikov uspeh na tekmovanju ali preprosto za vadbo samo. Disociacija prispeva k temu, da športnik zamoti svoj um in preusmeri pozornost na glasbo in s tem poveča svoje zmožnosti in zmanjša občutke utrjenosti. Regulacija vzburjenja privede do tega, da pred tekmovanjem ali vadbo športnik umiri svoja čustva in se popolnoma osredotči na vadbo. Sinhronizacija s glasbo prispeva k temu, če imamo glasbo z določenim tempom, ki nam ustreza pri vadbi, smo zmožni narediti več, kot pa tisti vadijo brez glasbe. Glasba veliko tudi vpliva na pridobitev gibalnih spretnosti, saj znatno prispeva k gibanju tako pri plesu, kot pri igranju, ko smo bili še otroci. Pri dosegnju zanosa pa gre predvsem za notranjo motivacijo, in sicer zajema ravni vseh 9 faktorjev po Flow State Scale.

Literatura:
Karageorghis, C., & Priest, D. (2008). Music in sport and exercise: An update on research and application. The sport journal , Volume 11 numer 3. Dosegljivo na medmrežju:http://www.thesportjournal.org/article/music-sport-and-exercise-update-research-and-application
Tenenbaum, G., Fogarty, G., & Jackson, S. (1999). The flow experience: A Rasch Analysis of Jackson’s Flow State Scale. Journal of Outcome Measurement , 3(3), 278-294.



Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

0 comments :

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...