August 28, 2011

Socialno zaznavanje (Lulik, 2009)


Na zaznave spomine in misli vplivajo notranja stanja, ki so posledica življenja v družbi npr. pričakovanja, stališča, vrednote… Če ima posameznik do oseb ali družbenih pojavov pozitivno stališče, jih ocenjuje ugodneje, kot če ima negativno stališče. Ljudje, ki jih ne maramo se nam pogosto zdijo grši, neumnejši in napadalnejši, kot ljudje, ki jim imamo radi. Tako notranja stanja vplivajo na spoznavanje že pri prvem stiku z drugim človekom, zato je prvi vtis tako zelo pomemben za kasnejši odnos, saj dolgo vztraja. Nanj vplivajo zunanji videz človeka, način govorjenja, predhodne informacije o njem (npr. mnenje prijatelja), podobnost drugi osebi, pripadnost narodnostni, politični, verski ali drugi skupini (npr. rasi), s katero imamo dobre ali slabe izkušnje.
Kadar posameznik spoznava druge ljudi in njihove odnose, po navadi govorimo o socialnem zaznavanju. Pri tem ne gre toliko za zaznavanje, kot za presojanje in razlaganje (torej procese mišljenja). Socialno zaznavanje je pod močnejšim vplivom subjektivnih dejavnikov kot zaznavanje fizičnega okolja. Vendar pa socialni dejavniki vplivajo tudi na zaznavanje fizičnih značilnosti, kar lepo prikazujejo rezultati Aschevih poskusov. Velikost, intenzivnost, barve, oblike in druge zaznave niso odvisne le od značilnosti dražljajev in organizma ter izkušenj, pač pa tudi od motivov, čustev, pričakovanj in ne nazadnje od socialne pripadnosti.
Rezultati našega eksperimenta za oba fanta so pokazali, da je veliko odstopanje pri uspešnosti in lepoti, kar pomeni, da smo ocenjevali bolj atraktivnega moškega tudi kot bolj uspešnega in lepega. Medtem, ko smo manj atraktivnega moškega ocenjevali kot manj uspešnega in manj lepega. Glede prijaznosti, poštenosti, pameti ter marljivosti pa ni bilo velikih odstopanj. Razlaga za to bi lahko bila, da je poskus izvajal pretežno ženski vzorec zato sta moška označena po pretežno ženski presoji. Če bi bilo v eksperimentu prisotnih več fantov bi bili rezultati verjetno drugačni. Pri rezultatih ocenjevanja obeh žensk, pa je razvidno, da smo ocenili bolj atraktivno žensko kot bolj prijazno, uspešno, pametno ter bolj lepo, kot pa manj atraktivno žensko. Medtem, ko pri poštenosti in marljivosti ni bilo odstopanj. Mogoče bi razlaga za to bila, da je eksperiment izvajalo veliko število deklet in zelo malo fantov. Zato smo bile po vsej verjetnosti dekleta bolj kritične do žensk, kar je privedlo do takšnih rezultatov. Pri ocenjevanju osebe glede na lepoto so tisti, ki so bolj atraktivnega moškega ocenili kot bolj lepega, ocenili tudi kot bolj poštenega, prijaznega ter pametnega. Medtem, ko so ga tisti, ki so ga ocenili za manj lepega, ocenili za manj poštenega ter manj prijaznega in manj pametnega. Marljivost in uspešnost pa sta skoraj neodvisni od ocene lepote. Pri ocenjevanju osebe glede na lepoto so tisti, ki so bolj atraktivno žensko ocenili kot bolj lepo, ocenili tudi kot bolj pošteno, bolj prijazno. Medtem, ko so jo tisti, ki so jo ocenili za manj lepo, ocenili kot manj pošteno ter manj prijazno. Takšni rezultati so se pokazali verjetno zato, ker tudi na splošno v vsakdanjem življenju bolj lepe ljudi ocenjujemo, kot bolj poštene in prijazne. Med lastnostmi marljivost, uspešnost ter pamet pa ni velikih odstopanj glede na oceno lepote. Pri ocenjevanju osebe glede na lepoto so tisti, ki so manj atraktivnega moškega ocenili kot bolj lepega, ocenili kot bolj uspešnega ter bolj pametnega, kot pa tisti, ki so ga ocenili kot manj lepega. Pri lastnostih marljivost, poštenost in prijaznost pa ni velike opazne razlike glede na oceno lepote. Pri ocenjevanju manj atraktivne ženske glede na lepoto pa so rezultati bolj presenetljivi, saj ni velikih odstopanj v nobeni od lastnosti. So le majhna odstopanja pri ocenjevanju marljivosti, prijaznosti ter poštenosti. Razlog za to je verjetno tudi iz vsakdanjega življenja, da manj lepe ljudi posledično ocenimo tudi kot manj prijazne in manj poštene. Vendar pa je zanimivo, da so tisti, ki so jo ocenili za manj lepo, ji pripisali večjo marljivost, kot tisti, ki so jo ocenjevali za bolj lepo.
Iz socialne psihologije prihaja teoretično znanje o implicitnih predstavah, ki se jih redko zavedamo, pa vendar zelo vplivajo na naše vedenje in odnos do drugih ljudi. Kelly je ugotavljal, da če imamo dvojne informacije o osebah, najprej sledimo prvemu vtisu in informacijam, ki smo jih dobili od drugih. Te predstave dajo osnove predsodkom, ki so negativne predstave o drugih ljudeh.
Bartlett (1932) je menil, da je obdelava podatkov aktivni proces, ki je voden in oblikovan s človeškega generičnega prepričanja o svetu. Kar pomeni, da vidimo svet tako kot ga hočemo videt. V bistvu naš pogled na svet je zelo subjektiven, saj je pod vplivom našega mišljenja oz. pod vplivom mišljenja drugi ljudi. Iz tega lahko sklepam, da kar je »univerzalno« lepo je načeloma vsem ljudem splošno lepo.
Teorijo socialnih predstav je prvi predstavil Moscovici leta 1961. Predstavljajo socialno znanje neke skupine ljudi: sistem idej, vrednot in vedenjskih vzorcev, kar olajša komunikacijo med pripadniki iste skupine. Socialne predstave so osnova individualnemu razmišljanju in znanju ter so posledica nenehnega dialoga med pripadniki iste skupine. So osnova atribucij, kako razumemo vedenje drugih ljudi. Kot primer bi navedla raziskavo (M. Židanik, S. Pastirk, D. Mrzlekar-Svetel, 2007) o socialnih predstavah o alkoholikih. Sicer o značaju pivca sklepamo glede na vedenje pivca pod vplivom alkohola. Čim več kot pije, tem strožji smo v svoji sodbi. Čeprav pogosto stigmatiziramo pivce, ki popijejo večje količine alkoholnih pijač, jih pogosto dojemamo, da so bolj veseli. Na našo presojo imajo velik vpliv naše lastne pivske navade. Tako pivci večjih količin alkoholnih pijač drugih pivcev ne obsojajo tako močno kot zmerni pivci ali abstinenti.
Glede stereotipa privlačnosti pa menim, da ljudje vedno sklepamo po sebi. Sebe zagotovo vsak ocenjuje za lepega, sposobnega in uspešnega. Zato se bolj primerjamo z ljudmi, ki so nam privlačni, kot pa z ljudmi, ki nam niso privlačni. Zato tudi določene ljudi ocenjujemo kot privlačne in bolj sposobne, ker se z njimi identificiramo.
So določeni stereotipi, ki bodo zmeraj prisotni v vsakdanjem življenju, kot je naprimer ta, da so blondinke manj pametne kot pa rjavolaske. Ta stereotip je nastal pred leti in je še zmeraj prisoten, pa čeprav je veliko blondink pametnih in uspešnih. Tipični primer je film »Blondinka s Harvarda« v katerem opisujejo blondinko kot zelo lepo vendar nepametno in nesposobno. In tudi, ko ji uspe priti na fakulteto Harvard, na katero se je zelo težko prebit, še vedno ljudje ne spremenijo mnenje. Šele na koncu filma, ko je dokazala vsem, da je sposobna imeti najboljše ocene in bit najbolj uspešna na celotni fakulteti so ljudje okoli nje spremenili mnenje.
Pomen socialnega zaznavanja je, da si skozi ta proces zbiramo prijatelje, partnerja in druge znance skozi množico ljudi v svetu. V množici iščemo sebi podobne ljudi, s tem posledično nam privlačne ljudi.
Literatura:
-          Musek, J. in Pečjak, V. (1995). Psihologija. Educy. Ljubljana.
-          http://vestnik.szd.si/st07-1/11-17.pdf Židanik, M., Pastirk, S., Mrzlekar-Svetel,D. (2007). Socialne predstave o alkoholikih. Strokovni članek. Zdrav Vestn.
-          Macrae, C. N. (2001). Social cognition: Categrical person perception. British Journal of psychology.

Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

0 comments :

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...