August 29, 2011

Stroopov učinek (Lulik, 2009)


Zagovorniki kognitivne psihologije trdijo, da predstavlja branje enega najbolj vzajemnih in kompleksnih primerov človekove predelave informacij. Večina empirično osnovanih definicij bralne veščine specificira, da mora fluenten bralec v vsaki bralni aktivnosti simultano procesirati več različnih nivojev tekstualne informacije, kar predpostavlja visoko stopnjo avtomatizacije mnogih komponent bralnega procesa. Poimenovanje barv je voljni proces, branje barvnih besed pa avtomatičen proces. Mentalni proces je avtomatičen, če poteka brez hotne kontrole in če je neodvisen od pozornosti. Sposobnost avtomatizacije se pogosto povezuje z določenimi učnimi težavami, ko otroci pridobivajo to sposobnost pridobivajo počasneje in bolj postopno kot vrstniki brez težav. Težave se kažejo v nezmožnosti hitrega priklica različnih semantičnih kategorij (besed, imen, barv), kar otežuje izvajanje. stroopconflictl
Za ugotavljanje stopnje avtomatizacije bazičnih bralnih podprocesov v raziskavah navajajo med drugimi testi tudi Stroopov test barve in besede. V tej vaji smo s pomočjo Stroopovega testa ugotavljali, kakšna je hitrost procesiranja pri branju različnih barvnih predlog. Stroopov test barve in besede (The Stroop Color and Word test) vključujejo v novejši nevropsihološki diagnostiki vse pogosteje v klinično usmerjene testne baterije, zaradi zanesljivosti v indentificiranju individualnih razlik.
Na podlagi podatkov smo ugotovili, da je branje besed (1. in 3. predloga) bilo hitrejše od poimenovanja barv, saj je to avtomatična aktivnost, zato zahteva manj pozornosti in napora. Ker je to avtomatična aktivnost, smo naredili tudi manj napak kot pri ostalih nalogah.
Poimenovanje barv pa je zahtevalo več časa tako pri nevtralnih, kot neskladnih dražljajih.
Pri poimenovanju nevtralnih dražljajih (2. predloga) je hitrost procesiranja bistveno hitrejša, kot pri poimenovanju neskladnih dražljajih (4. predloga).
Pri neskladnih dražljajih (3. in 4. predloga) smo za procesiranje porabili več časa, ker sta se nam vsiljevala dva različna procesa – avtomatični (branje barve) in voljni proces (poimenovanje barve). Npr. želeli smo prebrati modro, a je bila beseda obarvana zeleno in smo morali poimenovati zelena.
Največ časa smo porabili za poimenovanje 4. neskladne predloge. Najmanj časa pa smo porabili za branje barv pri 1. predlogi.
Peterson (1918 ter 1925) je pripisoval razliko dejstvu, da je “ena določena odzivna navada postala povezana z vsako besedo medtem ko v primeru barv samih se je razvilo več odzvinih tendenc. V tem primeru pa menim, da je to posledica tega, da imamo ljudje asociacije (npr. Preberemo besedo hiša in si bomo takoj predstavljali hišo). Drugače  se dogaja z barvami (npr. Preberemo besedo zelena in predstavljali si bomo spekter odtenkov zelene barve).
Ligon (1932) pa je izoblikoval hipotezo, ki je temeljila na treh dejavnikih teorije in sicer skupni dejavnik (ki ni bil nikoli povsem dokončan) in posebni dejavnik branja besed in poimenovanje barv. Poudarjal je, da je ta skupni dejavnik naučen medtem, ko je posebni dejavnik branja besed in poimenovanja barv biološkega izvora. To bi lahko povezala naprimer z določenimi učnimi težavami, ki se pokažejo pri določenih otrocih, ki pridobivajo to sposobnost počasneje in bolj postopno kot drugi vrstniki brez težav. Težave se kažejo v nezmožnosti hitrega priklica različnih semantičnih kategorij, kar je posledica biološkega izvora.
Za razliko od uspešnih bralcev, pri katerih se pojavi več interference, pri motenih bralcih zaradi slabše sposobnosti »ignoriranja« verbalnega dela stimula (domnevno funkcija leve hemisfere) ne pride do interference verbalnega procesiranja, ker branje ni avtomatizirano. Pri motenih bralcih naj bi se značilnost rezultatov kazala v nizkih besednih točkah (odraz težav pri branju), pri zadnji nalogi, pa v majhni ali nikakršni interferenci.  Dosežki naj bi bili podobni poimenovanju barv znakov (xxxxx). Za otroke z disleksijo, je značilno, da jih besede ne bremenijo, saj je njihovo branje avtomatizirano. Zato so relativno uspešnejši pri tretji nalogi, kjer je potrebna inhibicija besede, da lahko imenujemo barvo tiska.
Stroopov test uporabljajo v raziskavah, ki odkrivajo kognitivne in osebnostne lastnosti. Njegova posebna vrednost se kaže pri odkrivanju in diagnosticiranju organskih možganskih disfunkcij. Kot test skrininga ima več prednosti, saj zahteva njegova uporaba malo časa, le najosnovnejšo pismenost, ni odvisen od kulture in ga je mogoče prevesti v različne jezike. Kot učinkovit instrument skrininga pa se uporablja tudi pri diagnosticiranju disleksij.
V raziskavi (mag. M. Pišljar, 2007) so ugotavljali ali obstaja starostna depresija. Raziskovali so motnje izvršitvenih sposobnosti pri pozno – potekajoči depresiji s pomočjo ocene izvršitvenih sposobnosti in sicer s  Stroopovim barvnim besednim testom (vrednotenje sposobnost inhibicije avtomatičnih dražljajev in izbire voljnih odgovorov). S pomočjo raziskave so ugotovili in naredili sklep in sicer da imajo bolniki podaljšane reakcijske čase v vseh pogojih Stroopovega testa, da specifične razlike v interferenci lahko odražajo značilne spremembe v procesih pozornosti ter, da je reakcijski čas lahko podaljšan zaradi okvarjene evaluacije dražljaja in okrnjenih poevaluacijskih in pozornostnih procesov.
Literatura:
-          Stroop, J.R. (1935). Studies of interference in serial verbal reactions. Journal of Experimental Psychology, 18, 643-662.
-          http://www.sinapsa.org/TM/file.php?id=94&db=tm_priponke mag. Marko Pišljar, dr.med. Ali Obstaja starostna depresija? Psihiatrična bolnišnica Idija. Ljubljana, 14.3.2007.
-          MacLeod, C.M. (1991). Half a century of research on the Stroop effect: An integrative review. Psychological Bulletin, 109(2), 163-203.


Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

0 comments :

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...