August 29, 2011

Refleksija o obdelanih temah pri psihologiji glasbe


Psihologija glasbe je veja v psihologiji, ki se ukvarja z raziskovanjem vpliva glasbe na delovanje človeka ter vedenjskih odgovorov na glasbo. Glasba vpliva na veliko vidikov današnjega sveta, kot so terapevtski, klinični, izobraževalni, marketinški, medijski ter produktivnostni nameni. Tako kognitivni, behavioristični ter humanstični pristop so pripomogli k razvoju psihologije glasbe. Glasba doseže in aktivira dele možganov, ki jih jezik kot pogovorno sredstvo ne. Ugotovili so, da se pri glasbi aktivirajo deli možganov, ki so odgovorni za ugodje, prijetnost. Raziskave so pokazale da se tako leva kot desna polovica možganov aktivira zato, da se prepozna ritem. V psihologiji glasbe so raziskovali tudi kako je osebnost povezana z preferenco za glasbo in ugotovili številke skupne značilnosti, ki povezujejo ljudi, ki poslušajo enako zvrst glasbe. Raziskeva pa kažejo predvsem to, da je za glasbenike značilna dimenzija introvertnosti. To so podprle predpostavke, da je introvertni tip bolj dovzeten za dolgotrajno vadbo in da je bolj osredotočen od ekstravertnih. Pozitivni vplivi poslušanja glasbe pa se kažejo pri ekstravertiranih, ki konstantno iščejo dodatne dražljaje iz okolja in so hiperaktivni. Glasba je zanje dražljaj, ki jim omogoča bolj efektivno učenje.
music-1_0Glasba ima pomembno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi, pri nekaterih pa je celo bistvenega pomena za tvorjenje njihove družbene identitete. Ima zelo dolgo zgodovino in raziskave kažejo, da je prisotna tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Psihologija glasbe je nekoliko drugačna veja psihologije od ostalih vej, saj ne nastopa v klasični obliki, kot so psihoanalitična ali behavioristična. Psihologija glasbe je bolj abstraktne in umetniške narave, vendar ima tudi teoretično podlago, ki je znanstveno preverljiva. Psihologija glasbe je najbolj prepoznavna v tem, kako glasba vpliva in uravnava razpoloženje in čustva. Številne raziskave so dokazale, da je glasba zelo primerna podpora za hitro učenje tujih jezikov in za doseganje alfa stanja. Charles Schmid, pionir pospešenega učenja iz Kalifornije je ugotovil, da glasba lahko izzove posebno stanje sprostitve, v katerem so možgani kar najbolj dovzetni za sprejemanje informacij. V psihologiji glasbe ima velik pomen raziskovani Mozartov efek, saj 10 do 15 minut po poslušani sonati K448, se poveča prostorska inteligentnost posameznika.
Tema glasbena terapija mi je bila zelo všeč, saj omogoča delo tako z ljudmi s težavami, ljudmi z motnjami v duševnem razvoju ter ljudmi s posebnimi potrebami. Najbolj pripomore k pozitivnemu odzivu s strani avtistov, saj se večina le-teh zelo dobro odziva na glasbo.  Glasbena terapija izboljša pozornost, izražanje čustev, kognitivne funkcije, razvija komunikacijske veščine, verbalne sposobnosti… Je lahko zelo učinkovita, saj se ljudje s pomočjo glasbe lahko izrazijo in predvsem pa naučijo, da je pomembno ustvarjati, se dobro počutiti in uživati v dobri glasbi. Tema Glasbene preference mi je bila izredno zanimiva, saj sem ugotovila, kako se osebnostne lastnosti povezujejo z zvrstjo glasbe. Tako sem namreč ugotovila, da glede na svoje osebnostne karakteristike, spadam v glasbene katerogije bluesa, soul/funk ter rap/hip hop. Rezultati so me izredno presenetili, saj sama sem bolj nagnjena k temu, da poslušam večinoma pop, rock ter soundtrack glasbo, vendar pa svojih osebnostnih lastnosti v teh kategorijah nisem zasledila. Mogoče za razmislek o menjavi stila glasbenih preferenc? Se bo pokazalo v prihodnosti. Tretja tema, ki se mi je zdela zanimiva je bila sugestopedija. O tej temi prej nisem vedela ničesar, zato me je pozitivno presenetilo dejstvo, da glasba pomaga pri sproščanju, aktivira desno možgansko poloblo in jo pripravi za sprejemanje novih informacij ter pomaga pri sidranju informacije v dolgotrajnem spominu. Vedno sem namreč bila mnenja, da lahko glasbo poslušam le pri teševanju matematičnih nalog, sugestopedija pa mi je razširila obzorja, da se da uporabiti glasbo še na drugih področjih učenja.
Glasbena ustvarjalnost
Ustvarjalnost je sposobnost narediti delo, ki je hkrati novo, izvirno in uporabno glede na izbrano nalogo. Helmoholtz in Wallas sta ustvarjalnostni proces razdelila na štiri stopnje, in sicer priprava, inkubacija, iluminacija ter potrditev. Psihologi so raziskovali koleracijo med inteligentnostjo in ustvarljalnostjo ter ugotovili, da sicer povezava obstaja, vendar pa ni pogoj. Glasbeni nastop dovoljuje dve vrsti ustvarjalnosti, in sicer ena se nanaša na ekspresivno izvajanje glasbenih struktur, drugi del pa vključuje uporabo glasbenih struktur, ki niso vnaprej določene in so del glasbenega nastopa – improvizacija. Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj vključuje razvoj posluha, tehnik izvajanja, elemente interpretacije ter glasbene pojme in informacije. Glasbena ustvarjalnost v glasbi se kaže kot izmišljanje in oblikovanje glasbene vsebine, in sicer tako, da posamezniki razpolagajo z melodijo, ritmom, obliko in ekspresivnimi kvalitetami, kot so zvočne barve, tempo ter dinamika.

Razvoj glasbenih sposobnosti
Glasbene sposobnosti se razvijajo skozi interakcijo s glasbenim okoljem. Pridobitev teh sposobnosti pa temelji na izvedbi določenih kulturno-specifičnih dejanj v povezavi s glasbenimi zvoki. Glasbene sposobnosti naj bi bile v osnovi razvite na bazi prirojenih zmožnosti in tendenc. Pri glasbenih sposobnosti obravnavamo razvoj in prisotnost različnih komponent, kot so ritem, diskriminacija višine, dojemanje melodije, harmonije… Glasbeni razvoj vključuje razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti, kot sta melodični in ritmični posluh ter sposobnosti višjega reda, kot so harmonični posluh, analitično poslušanje in sposobnosti estetskega oblikovanja in vrednotenja. Raziskave so pokazale, da otrok pri starosti do enega leta reagira na zvok. Med četrtim in petim letom otrok razlikuje med tonskimi višinami in odmevi preprostih ritmičnih vzorcev s ploskanjem. Med šestim in sedmim letom se kaže napredek petja v intonaciji, in sicer v smeri boljšega dojemanja tonalne glasbe. Med dvanajstim in sedemnajstim letom pa pride do napredka v presojanju ter kognitivnem in emocionalnem reagiranju.
Glasbene preference
Pri glasbenih preferencah je pomembna dvojnih parametrov, in sicer imamo notranje in zunanje. Pod notranje sodi tempo, tonski način ali kompleksnost medtem, ko pod zunanje pa sodijo variable, ki so fiksne, kot starost, spol, osebnost in izobrazba poslušalcev in pa tiste, ki varirajo skozi različno glasbo. Do razlik v glasbenih preferencah glede na spol prihaja, saj načeloma dekleta raje poslušajo čustveno obaravano glasbo medtem, ko fanti imajo raje trdo, napadalno glasbo. Glasbene preference glede na starost obstajajo in se razvrstijo v tri starostne skupine, vendar pri tej kategoriji prihaja do variacij glede tega, katera spremenljivka je bilo pomembna, in sicer starost, življenske razmere in način življenja v določeni starosti. Ločimo štiri glasbene dimenzije glede na teorijo velikih pet osebnostnih lastnosti, in sicer odsevna in zapletena glasba, intenzivna in uporniška glasba, optimistična in konvencionalna glasba ter energična in ritmična glasba.
Glasbeni talent
Glasbena nadarjenost je pogojena s telesnimi in psihičnimi danostmi, ki so pri posameznikih lahko zelo različne. Tudi muzikalnost nam ni prirojena, temveč je zelo odvisna od okolice, ki posameznika spodbuja. V raziskavi so ugotovili, da so značilnosti talentiranih učencev na področju glasbenih sposobnosti naslednje, in sicer glasbeni talent je bil zgodaj opažen, talentirani učenci živijo v spodbudnem okolju, imajo dobro razvite glasbene sposobnosti, so glasbeno ustvarjalni, so uspešni pri glasbeni izvedbi, imajo veliko glasbeno teoretičnega znanja, so vključeni v številne različne glasbene aktivnosti in veliko vadijo ter izražajo nekatere druge pozitivne lastnosti in značilnosti. Zelo pomembno je, da starši, ki opazijo, da je njihov otrok nadarjen, pokažejo zanimanje za njegovo nadarjenost, se z njim o tem pogovarjajo, se vključujejo tudi v sodelovanje z mladostnikovim mentorjem, da spremljajo napredek svojega otroka. Verbalno spodbujanje je najpogostejši način pozitivne povratne informacije in ima pomemben vpliv na samopodobo vsakega mladostnika.
Sugestopedija
Sugestopedija ali superučenje je namerna uporaba sugestije v pedagoške namene in združuje tako klasično učenje kot kreativnost. Glasba pomaga pri sproščanju, aktivira desno možgansko polovico in jo pripravi za sprejemanje novih informacij ter pomaga pri sidranju informacij v dolgotrajnem spominu. Lozanov je ugotovil, da ima vsak človek svoje optimalno stanje učenja, in sicer to je stanje, pri katerem je srčni utrip, dihanje in možgansko valovanje usklajeno, telo pa sproščeno. V tem stanju je um osredotočen in pripravljen na sprejemanje novih informacij. Prišel je do spoznanja, da se baročna glasba zelo dobro sklada s stanjem alfa, saj umiri telo in možgane ter hkrati odpre poti do možganskega limbičnega sistema, kateri je tudi povezava med zavednim in nezavednim. Prepričan je, da se najpomembnejši del posameznikovega učenja odvija v podzavesti, zato bi naj dober učitelj odstranil pregrade med obema deloma.
Glasba kot motivacijsko sredstvo
Glasba kot motivacijsko sredstvo na izobraževalnih skupinskih srečanjih uporabimo za odprtost uma, pozitivno naravnanost v iskanju rešitev ter vztrajnost pri uresničevanju ciljev. Glasbo v razredu lahko uporabimo na več načinov, in sicer kot uvodna glasbena motivacija, kot splošna glasbena podlaga med poukom, kot sproščujoče se sredstvo pred vsako pomembnejšo nalogo, med preverjanjem znanja, kot sklep učne enote ali pa med odmori. Opravljene so bile tudi raziskave o vplivu glasbe na učinkovitost pri introvertiranih in ekstravertiranih posameznikih. Pozitivni vplivi poslušanja glasbe se kažejo pri ekstravertiranih, ki konstantno iščejo dodatne dražljaje iz okolja in so hiperaktivni. Glasba je zanje dražljaj, ki jim omogoča bolj efektivno učenje. Glasba služi tudi kot idealen spremljevalev za športno vadbo. Znanstvene raziskave so pokazale 5 ključnih načinov, kako lahko glasba vpliva športne treninge: disociacija, regulacija vzburjenja, sinhronizacija, pridobivanje gibalnih spretnosti ter zanos.
Ocenjevanje glasbenega nastopa
Glasbeni nastop obsega več ravni, in sicer vadba, psihična pripravljenost in fizično blagostanje. Za glasbenike je glavni cilj priprav na nastop uspešno opravljen glasbeni nastop. Ko bo nastop zaključen, pa bodo poslušalci le tega sodili in o njem podali svojo oceno. Odziv poslušalcev se lahko kaže kot glasen aplavz, nodločno ploskanje, ocena ali poročilo. Odziv publike podaja presojo, kako dobro je bil nastop izveden ter ali je glasbenik zadovoljil določene kriterije. Vrednotenje je pomemben del glasbenega nastopa. Glasbeni kritik ponavadi združi dva glavna načina ocenjevanja. Prvi je, da kritika vsebuje primerjavo z ostalimi glasbenimi nastopi, ki so se zgodili na neki lokaciji ali v določeni zvrsti glasbe. Drugi način pa komentira zadovoljitev nekaterih splošno uveljavljenih pravil o tem, kako naj bi bil nastop izveden. Pomemben del ocenjevalnega procesa predstavljajo faktorji, ki niso glasbene narave, pa vendar lahko močno vplivajo na oceno nastopa. Razumevanje vseh potez glasbenega nastopa, katere vplivajo na končni vtis, je glaven ključ k izboljševanju nastopa.
Zanos pri glasbenikih
music-1Posamezniki, ki doživljajo zanos, so tako zelo zatopljeni v prijetno aktivnost, da v tistem trenutku ni pomembno nič drugega, ob aktivnosti izjemno uživajo in so izjemno motivirani. Sama izkušnja zanosa prinaša posamezniku toliko zadovoljstva, da ljudje aktivnosti, ki to prinašajo, počnejo tudi kljub številnim oviram. Merjenje zanosa pri glasbenikih lahko poteka na dva načina, in sicer s psihološkimi in fiziološkimi meritvami. Pri psiholoških meritvah poznamo samoocenjevalne vprašalnike – FSS lestvica in WOLF lestvica. Fiziološko merjenje občutkov in emocij temelji na predpostavki, da se čustva izražajo preko avtomatičnih fizioloških reakcij, ki jih v telesu povzročajo. Doživljanje zanosa je pomemben prediktor subjektivnega blagostanja, še posebno njegovega emocionalnega aspekta.
Mozartov efekt
Odkritelj Mozartovega efetka je bil Alfredom Tomatisom, in sicer ugotovil je,  da poslušanje Mozartovih skladb izboljša slušne in govorne sposobnosti, čustveno zdravje ter miselno prožnost. Rauscher je naredil prvi eksperiment (1993) s pomočjo Mozartove sonate K448 na dva klavirja in pokazalo se je, da poslušanje glasbe pred reševanje IQ testa, izboljša signifikantno rezultat – pri nalogah , kjer je potreba prostorska predstavljivost. Vpliv je bil sicer kratkoročen – traja od 10 do 15 minut. Mozartov efekt je učinkovit pri zmanjševanju stresa, depresije in anksioznosti, saj vzbuja v ljudeh občutek sproščenosti in zaspanosti. Hkrati pa pozivno aktivira spomin in zavedanje. Raziskave so pokazale signifikantno veljavnost pri izboljšanju disleksije, ADHD, autisma in pri nekaterih drugih mentalnih ali fizičnih obolenjih.
Glasbena terapija
Glasbena terapija deluje tako, da uporabimo glasbo in glasbene prvine, torej zvok, ritem, melodije in harmonije. Izvaja jo glasbeni terapevt s klientom ali skupino. Njen namen je, da se olajša in spodbuja komunikacija, odnosi, učenje, mobilizacija, izražanje in druge pomembne terapevtske cilje, da zadostimo fizičnim, čustvenim, mentalnim, socialnih in kognitivnim potrebam. Poznamo tri kategorije, uporabljene v glasbeni terapiji, ki predstavljajo učinkov način razvijanja socialnih spretnosti in ustvarjalnosti. Te tri kategorije so glasbena improvizacija, komponirana glasba ter adaptacija glasbe vseh zvrsti in stilov. Poznamo tri oblike glasbeno terapevtskih aktivnosti, ki se sicer lahko med seboj povezujejo in to so petje, igranje instrumentov in glasba – gib. Strategije, ki so uporabljajo pri glasbeni terapiji z osebami s posebnimi potrebami so refleksija, indetifikacija ter kontaktna pesem. Glasbena terapija izboljša pozornost, izražanje čustev, kognitivne funkcije, razvija komunikacijske veščine, verbalne sposobnosti…
Trema in izvajalska anksioznost
Anksioznost je razmeroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja in napetosti, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredno ogrožen. Trema je vrsta strahu, ki ga občutimo v zvezi z neko določeno bodočo situacijo, za katero smo precenili, da presega naše sposobnosti. Le-ta izgine ali se skoraj popolnoma omili, ko je oseba v dejanski situaciji. Tremo lahko občutimo na miselnem, vedenjskem ter telesnem področju. Trema vpliva na uspešnost javnega nastopanja, saj je povezana s kognitivnim vzburjenjem, in sicer če je prisotna na nekakšni optimalni ravni, bomo nastop tudi bolje izvedli. Če pa bo nivo treme presegel optimalno raven, tedaj bomo nastop slabše izvedli ali ga sploh ne bomo. Obstajajo tehnike kako obvladovati tremo, in sicer tako, da ozavestimo tremo, razvijemo določene tehnike učinkovitega spoprijemanja s tremo ter to tudi preizkušamo v praksi.
Vsak človek ima ob rojstvu biološko osnovo za razvoj glasbenih sposobnosti, podobno kot za razvoj govora, vendar pa se na področju glasbenih sposobnosti pojavljajo mnogo večje individualne razlike. Razlike v hitrosti razvoja glasbenih sposobnosti lahko opazimo na interindividualnem kot tudi interkulturnem nivoju. Slednje so odvisne predvsem od tega, kakšno mesto ima glasba v določenem družbenem okolju. Glasbeni talent je prirojen. Torej, če imamo prirojen glasbeni talent ter visoko stopnjo motivacije posledično lahko izboljšamo svoje glasbene sposobnosti. Zanos je navečji možni motivator, saj so posamezniki, ki doživljajo zanos, tako zatopljeni v svojo prijetno aktivnost ter ob aktivnosti izjemno uživajo in so zelo intrinzično motivirani.
Mozartov efekt je dejansko to, da 10 do 15 minut po poslušanju Mozartove sonate K448, se izboljša inteligentnost prostorske predstavljivosti. V raziskavah so ugotovili, da glasbene preference vplivajo na uspešnost reševanja inteligentnostnih testov. Udeležencem so dali za poslušat njihovo glasbeno uspešnico in rezultati so pokazali, da so učenci dosegli boljše rezultate na testih. Torej lahko sklepamo, da poslušanje svoje priljubljene glasbe dejansko zelo vpliva na reševanje prostorsko predstavljivih problemov. Glasbena terapija pa ljudem pomaga izražati svoja čustva, občutke, misli preko glasbe. Če imajo težave z izražanjem čustev, tesnobo, depresijo, verbalnim komuniciranjem, jim je glasba v pomoč za reševanje težav. Torej tako Mozartov efekt, glasbene preference ter glasbena terapija pozitivno motivirajo posameznike in posledično imajo pozitiven učinek na rezultat. Vse tri tehnike uporabe glasbe pripomorejo do neposrednega kontakta s kognicijo in sposobnostmi posameznika in posledično pripomorejo k boljšemu rezultatu.
Tremo občutimo pred preizkušnjo, ki je za nas zelo pomembna, znaki treme pa pomen, ki ga pripisujemo preizkušnji. Raziskave, opravljene na študentih, so pokazale, da so se pri primerjavi uspešnosti treh skupin študentov (študentje z močno tremo, študentje z rahlo tremo in študentje brez treme) najbolje odrezali tisti z rahlo tremo. Ne čudi, da so jo najslabše odnesli študentje z močno tremo, preseneča pa, da so študentje z rahlo tremo preizkušnjo opravili bolje kot študentje brez treme. Rahla trema je namreč prispevala, da so bili bolj energični in da so bolj zavzeto izkazovali svoje znanje, zaradi česar so bili prepričljivejši. Torej, študenti z rahlo tremo so imeli ravno pravšnjo stopnjo treme in vzburjenja so se bolje odrezali, saj jih je trema spodbudila, da so bili bolj pozorni oz. koncentrirani in niso delali napak. Tisti, ki niso imeli treme in posledično niso imeli visoke stopnje vzburjenja so delali več napak. Močna trema, torej zaviralna trema, pa posameznika hromi in ga motivira k odstopu, saj posameznik ni zmožen uravnavati stopnje treme in vzburjenja ter posledično naredi več napak ali pa zablokira. Simptome treme lahko razdelimo v tri skupine, in sicer fiziološke, psihološke ter vedenjske. Med fiziološke spada večji pretok krvi po telesu, pospešeno dihanje, potenje in tresenje rok, pospešeno delovanje prefrontalnega korteksa. Med psihološke simptome spada občutek utesnjenosti, občutek »kaj zdaj?«, občutek, da bi najraje zbežali najdlje možno od preizkušnje. Vedenjski simptomi pa so, da se očitno tresemo po telesu, jecljamo, se spotikamo čez lastne noge. Obstajajo tehnike kako obvladovati tremo, in sicer tako, da ozavestimo tremo, razvijemo določene tehnike učinkovitega spoprijemanja s tremo ter to tudi preizkušamo v praksi. Najbolj učinkovite tehnikame sproščanja so tehnike za obvladovanje telesnih znakov treme, miselnih znakov treme ter vedenjskih znakov treme. Med telesne tehnike spadajo dihalna tehnika hitrega preponskega dihanja, dihalna tehnika 4+4+8 ter progresivna mišična relaksacija. Tehnika za obvladovanje miselnih simptomov zavzema stop tehniko, tehniko minus v plus ter tehniko vizualizacije. Za obvladovanje vedenjskih simptomov pa uporabimo sistematično desenzitizacijo.
»Psihologija glasbe je ljubezen, ki združuje dve najpopolnejši strasti v mojem svetu, in sicer psihologija ter glasba.«

Študent/ka psihologije in ostali obiskovalci! 
Če boš to objavo uporabil/a, kot vir za svoje poročilo, to delaš na lastno odgovornost. Vsa objavljena poročila so na internetu zgolj zato, ker sem menila, da je malo škoda, da toliko truda in dela vidi le profesor, jaz in prijateljica, ki mi popravi pravopisne napake. 
Vseeno pa prosim, da če ti je že prišlo prav pri pisanju svojega poročila, da odspodaj pustiš svoj komentar, kakšno se ti je zdelo poročilo oz. kritika oz. whatever ;) Ali preprosto: Hvala.
Lp.
PS. Statistika bloggerja je ena lepa stvar.

1 comments :

Rene Matt said...

Pri psihologiji sem imel seminarsko iz psihologije glasbe. Ko sem najdel tole,sem vedel da je to to in mi je res bilo v veliko pomoč,tud zelo pregledno napisano. Hvala!:)

Post a Comment

Share some love and leave a comment! Let me know what do you think about it :) It means more than you know ;) And I always try to comment back ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...